Zaščita in upravljanje podatkov v oblaku

Vsebina

• Kako oblaki spreminjajo tehnologijo
• Javni oblak
• Oblak skupnosti
• Hibridni oblak
• Zasebni oblak

Ali imate podatke v oblaku? Ne, ne bele, puhaste blazine, ampak na tehnološkem oblaku. Ta izraz "oblak" se nanaša na strežnike, ki se upravljajo na daljavo in so v lasti korporacij ali posameznikov. Čeprav so oblaki lahko zelo priročni, se mnogi vprašajo: "Ali je oblak varen?"

Več let že več let korporacije vložijo milijarde dolarjev za shranjevanje in varnostno kopiranje svojih podatkov v oblaku in se je izkazalo, da se splača.

Ko shranjujete podatke v računalnik, so vsi shranjeni "skupaj na enem mestu. Podatki o oblaku pa so razpršeni po vsem svetu, pogosto odveč. Torej, kaj je bolj varno? Računalnik, ki je na vaši mizi, ali naključni strežnik v oblaku v Miamiju?

Resnica je, da so vsi podatki v oblaku in osebnem računalniku občutljivi na krajo in škodo, če niso zaščiteni. Podatki, ki temeljijo na oblaku, so ranljivi tudi glede na to, kje so shranjeni in s prenosom podatkov.

Večina ponudnikov storitev, ki zagotavljajo oblake, ne daje veliko informacij o tem, kako varujejo svoje podatke, saj bi to hekerje lahko obvestilo o tem, kako priti v njihova omrežja.

Nekateri ponudniki ponujajo dvofaktorsko preverjanje pristnosti, kar je dober način za zaščito podatkov in hekerjem otežuje dostop. Pri dvofaktorski avtentikaciji sta za dokazovanje identitete potrebni dve različni stvari. Če imate na primer spletno bančništvo, morate vnesti številko računa, nato geslo in ob vnosu gesla boste morda prejeli besedilno sporočilo, ki ga želite vnesti v drugo enkratno geslo (OTP), da boste dobili dostop do računa. Z vašim mobilnim telefonom v roki vas vabi ta drugi faktor OTP.

Kako oblaki spreminjajo tehnologijo

Morda ste se zavedali, da so v zadnjih desetih letih računalniki postali močnejši in hitrejši kot kdaj koli prej. Imajo večje trde diske, več RAM-a in boljše procesorje. Vse to je omogočila cenejša in boljša tehnologija ter odziv razvijalcem programske opreme, ki programe delajo bolj zapletene in zahtevne.

Oblak je, ko se je pojavil, omogočil, da so programi vseh vrst, kot tudi shramba podatkov, postali virtualni in ljudje so razumeli, da jim ni nujno potreben lokalni računalnik s hitrostjo ali prostorom. To omogoča počasnejšemu osebnemu računalniku, da najde novo življenje, naprave, kot so mobilni telefoni, tablični računalniki in e-bralniki, pa ne potrebujejo toliko prostora, saj lahko podatke shranjujemo v oblaku.

Eden največjih vplivov oblaka je na večpredstavnostne medije, kot so glasba in filmi. Odkar so digitalizirani video in pesmi, so se dramatično spremenile strojna oprema in naprave, ki se uporabljajo za porabo vsebine, in način njihove distribucije.

Poleg tega oblak spodbuja razvoj tehnologije ID, ki je zasnovana za preverjanje pristnosti ljudi prek spleta ter prek mobilnih tehnologij in tehnologij kartic. Prednosti tega bodo sčasoma privedle do večje varnosti in lažjega digitalnega življenja.

Javni oblak

Javni oblak je izraz, ki opisuje tradicionalni način uporabe računalništva v oblaku, kjer se viri široki javnosti dajo na samopostrežni osnovi. Na voljo je prek interneta, spletnih storitev in aplikacij ali od neodvisnih ponudnikov zunaj spletnega mesta.

Oblak skupnosti

Oblak skupnosti je tisti, ki deli svojo infrastrukturo med več organizacijami iz določene skupnosti. Te skupnosti imajo skupno skrb, na primer skladnost ali varnost, in jih lahko upravlja ali gosti znotraj ali zunaj ali prek tretjih oseb. S tem oblakom se stroški porazdelijo na manj uporabnikov, zato so na voljo le nekatere prednosti uporabe oblaka.

Hibridni oblak

Hibridni oblak je tisti, ki ima dva ali več oblakov, bodisi skupnostnih, zasebnih ali javnih, ki ostanejo edinstveni deli, vendar so vezani, kar ponuja prednosti več modelov.

Zasebni oblak

Zasebni oblak je oblak, ki ga uporablja samo ena oseba ali organizacija. Ta oblak upravlja bodisi tretja oseba bodisi interno in ga lahko gosti zunaj ali znotraj.

Ti oblaki so pritegnili nekaj kritik, saj jih morajo uporabniki še vedno graditi, kupovati in upravljati, koristi pa niso na primer nizki vnaprejšnji stroški.